Varnost uslužbencev policije - razkritje ukrepov za varovanje identitete kriminalista - poziv

Policijski sindikat Slovenije je v zvezi varnosti uslužbencev policije - razkritja ukrepov za varovanje identitete kriminalista na generalnega direktorja policije g. dr. Antona Olaja naslovil poziv.

Varnost uslužbencev policije  - razkritje ukrepov za varovanje identitete kriminalista - poziv

Spoštovani generalni direktor policije,

s strani članov smo bili obveščeni, da je časopis Dnevnik objavil članek: »Olajev ožji sodelavec izdal varovano identiteto kriminalista«. Iz predmetnega članka izhaja , da je vaš ožji sodelavec osumljen izdaje  oziroma razkritja varovane identitete kriminalista (v nadaljnjem besedilu: izpostavljeni uslužbenec). Kot vam je znano se za določene policiste oziroma kriminaliste, ki opravljajo posebno nevarne naloge izvajajo določeni varnostni ukrepi, ki omogočajo zagotavljanje njihove varnosti oziroma preprečevanje ogrožanja varnosti za življenje, zdravje in premoženje. V tem delu identiteta policista oziroma kriminalista, ki preiskuje organizirano kriminalno združbo (za katero se oceni, da je zmožna in sposobna izvršiti nasilna dejanja), postane varovan ali tajen podatek in ukrep varovanja.

Uvodoma pojasnjujemo, da 23. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu določa obveznosti delodajalca, da oceni nevarnosti za nasilje tretjih oseb. V prvem odstavku navedeni člen določa, da mora delodajalec na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata in ki omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto. Drugi odstavek nadalje določa, da mora delodajalec načrtovati postopke za primere nasilja iz prejšnjega odstavka tega člena in seznaniti z njimi delavce, ki na takih delovnih mestih delajo. Določba zelo jasno in koncizno nalaga delodajalcu obveznost, da je dolžan storiti vse kar je potrebno, da zavaruje življenje in zdravje uslužbenca in s tem onemogoči nasilje tretjih oseb.  Med navedene ukrepe za preprečevanje nasilja s strani tretjih oseb, sodi tudi varovanje osebnih podatkov policistov, ki bi lahko bili ogroženi zaradi opravljanja svojega dela oziroma v povezavi z njim. Nenazadnje tudi 16. točka 3. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) določa, da je varovan podatek policije tudi osebni podatek ali drug obdelovan podatek, ki ni tajen, njegovo razkritje nepoklicanim osebam pa bi povzročilo škodo državnemu organu, poteku uradnih postopkov ali fizičnim ali pravnim osebam, zato morajo njegovo obdelavo spremljati določeni varnostni ukrepi in postopki.

Splošno znano (v policiji) je, da 118. člen ZNPPol določa varovanje podatkov, kjer v prvem odstavku predpisuje, da poleg podatkov, katerih varovanje urejajo drugi predpisi, mora uslužbenec policije varovati tudi varovane podatke policije. Dolžnost varovanja teh podatkov traja tudi po prenehanju delovnega razmerja. Drugi odstavek istega člena določa, da generalni direktor policije na obrazloženo zahtevo sodišča lahko delno ali v celoti razreši dolžnosti varovanja varovanih podatkov policije uslužbenca policije. Če oceni, da razrešitev ni mogoča, ker bi razkritje varovanih podatkov resno ogrozilo življenje ali osebno varnost uslužbenca policije ali osebe, ki je sodelovala s policijo, ali njunega bližnjega ali državno varnost ali učinkovitost taktike in metod dela policije, ali iz drugih zakonskih razlogov ali ustavno ali zakonsko varovanih interesov ali pravic, mora najkasneje v 15 dneh po prejemu zahteve o tem posredovati obrazloženo pisno mnenje predsedniku višjega sodišča, v katerega območje sodi sodišče, ki je vložilo zahtevo. Nadalje tretji odstavek določa, da mora generalni direktor policije predsedniku višjega sodišča omogočiti seznanitev z vsemi varovanimi podatki policije, za katere meni, da zanje ni dopuščena razrešitev dolžnosti varovanja. V takem primeru se predsedniku višjega sodišča omogoči seznanitev z varovanimi podatki policije v prostorih, na način in v času, ki ga ta sam določi.

Na podlagi prej navedenega smo v PSS zaskrbljeni nad navedbami o ravnanju  izpostavljenega uslužbenca in morebitnimi posledicami takšnega ravnanja. Vsled temu vas pozivamo, da v kolikor navedbe v članku držijo in navedenemu uslužbencu ni bila dopuščena razrešitev dolžnosti varovanja varovanih (ali tajnih) podatkov, nemudoma sprejmete vse potrebne delovnopravne ukrepe in predlagamo, da se mu prepove opravljanje nadaljnjega dela za čas delovnopravnega postopka, ter se na ta način zavaruje varnost kriminalistov, ki so preiskovali organizirano kriminalno združbo. Takšno ravnanje ima znake hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zato vas seznanjamo, da prva in druga alineja 110. čelna ZDR-1 določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja ali/in če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Ogrožanje varnosti uslužbencev policije, kamor se uvršča tudi razkritje varovanega (ali tajnega) podatka tj. varovane identitete kriminalista, je nezaslišano in nesprejemljivo ravnanje za policista, zato bi moralo imeti vodstvo policije do takšnih odklonskih ravnanj - ničelno toleranco -  ne glede na to ali je bilo storjeno iz malomarnosti ali naklepa.

Prvi odstavek 22.b člena Kolektivne pogodbe za policiste določa, da se za varnost in zdravje pri delu uporabljajo splošni in posebni predpisi ter načela varnosti in zdravja pri delu. Nadalje drugi odstavek istega člena določa, da se delodajalec in delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ter predstavniki reprezentativnih sindikatov v policiji morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s splošnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Zato prosimo, da nas v skladu s pozitivno zakonodajo tudi obveščate o vaših ukrepih.

Datoteke