Sprememba razporeda dela po »želji« policista najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela – poziv PSS

Spoštovani,  Policijski sindikat Slovenije je v zvezi enostranskega posega v izvajanje KPP glede izvajanja določbe 4. odst. 16. člena Kolektivne pogodbe za policiste oziroma dopustnosti spremembe razporeda dela na »željo/predlog/zahtevo« policista najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela na generalnega direktorja Policije, g. mag. Senda Jušića in ministra za notranje zadeve, g. Boštjana Poklukarja naslovil poziv.   

Sprememba razporeda dela po »želji« policista najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela – poziv PSS

Spoštovani. 

V povezavi z vašim dokumentom, navedenim v zvezi, vam zaradi vašega enostranskega posega v izvajanje KPP pošiljamo poziv in stališče PSS glede izvajanja določbe 4. odst. 16. člena Kolektivne pogodbe za policiste (v nadaljevanju: KPP) oziroma dopustnosti spremembe razporeda dela na »željo/predlog/zahtevo« policista najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela. 

PSS uvodoma pojasnjuje, da je med strankama KPP prišlo do spornih dejstev oziroma različnega razumevanja določbe 4. odst. 16. člena KPP, in sicer dne 11. 9. 2023, ko je bil PSS na delovnem sestanku s policijo seznanjen, da je pravica do dodatka za delo po posebnem razporedu pravica, ki se ji ne moreš odpovedati, in zato sprememba razporeda dela v teh rokih ni dopustna. PSS je opozoril, da poseduje dokument MNZ UOK, ki dopušča spremembo razporeda na lastno željo, in da predlaga, da si ga policija tudi pridobi. Nadalje je bila s strani predstavnikov policije v teh primerih izpostavljena možnost regresnih zahtevkov, sklicujoč se na dejstvo, da je v nadzornih dejavnostih vedno potrebno ugotavljanje odgovornosti za ugotovljene nepravilnosti. Tako je bilo s strani policije zaključeno, da sprememba razporeda na lastno željo ni možna, razen, če PSS »najde« dokument, da je zaščiten vodja in da je možna tudi sprememba po KPP. 

Policija je dne 12. 9. 2023 (v elektronskem sporočilu) v isti zadevi seznanila PSS, da ima PSS dokument, katerega vsebina nekako ne drži (je zastarel) ter, da so na PU Koper pri izdaji dokumenta spregledali revizijo, ki je spremenila vse. V zvezi s tem je bila podana razlaga, da se je PU KP skliceval na dokument UOK št. 109-3/2012/490 (1502-03) z dne 20. 8. 2012, ki v osmi točki določa, da je sprememba razporeda na lastno željo policista možna, vendar se dodatka k plači ne obračuna, na način da je predlog za takšno spremembo pisna prošnja policista, kjer izrecno navede, da se odpoveduje dodatkom po 16. členu KPP. Navedba, da je UOK sprva posredoval takšen odgovor, ki ga omenjajo na PU Koper, sicer drži, vendar je ta iz l. 2012, in sicer dne 7. decembra 2012 podpisan aneks št. 1 h KPP (ki razlaga dokument št. 007-188/2012/105 (20-03) z dne 14.12.2012), ki je  16. člen v celoti spremenil. Po tem takem tudi predhodna razlaga ne stoji več. Kljub vsemu PU Koper še vedno pošilja vprašanja glede spreminjanja razporeda na lastno željo, čeprav je bilo že večkrat pojasnjeno, da to ni možno, razen v dveh primerih. Pojasnjeno je še bilo, da je UOK MNZ - Sektor za varnost in zdravje pri delu na zaprosilo PU Koper še enkrat podal odgovor št. 109-2/2021/183 (1501-08) z dne 8.10.2021, in da omenjeni dokument v šestem odstavku nedvoumno poudari, da veljavni predpisi ne omogočajo spremembe razporeda na lastno željo

Na podlagi zgoraj navedenega je PSS za izvajanje 4. in 5. člena KPP podal policiji zahtevo za vpogled in razpolaganje z vso dokumentacijo, ki se nanaša na izpostavljeno problematiko. Prejeli smo naslednjo dokumentacijo (skupaj 6 dokumentov): 

  • dokument GPU, št. 109-12/2021/122 (206-10)
  • dokument MNZ, št. 109-2/2021/183 (1501-08)
  • strokovni nadzor, dokumenti št. 0602-23/2023/6, št. 0602-23/2023/7 in št. 0602-63/2022/3, s pripadajočimi obrazci. 

Po preučitvi dokumentacije PSS ugotavlja, da policija meni, da določba 4. odst. 16. člena KPP, ki se glasi: »(4) Razpored dela oziroma izmena se lahko izjemoma spremeni najmanj v 24 urah pred nastopom dela zaradi nepredvidenih dogodkov. V takem primeru se šteje, da gre za delo po posebnem razporedu. Če se razpored dela oziroma izmena spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo preko polnega delovnega časa.«, ne omogoča spremembe razporeda dela znotraj predpisanega roka, saj da je sprememba razporeda dela povezana s pravico do dodatka, ki se ji policist ne more odpovedati. 

Na podlagi tega je očitno, da so med PSS in Policijo nastala sporna dejstva, ki se nanašajo na to – ali je sprememba razporeda najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela res vzročno in neločljivo povezana s pravico do dodatka za delo po posebnem razporedu po 4. odst. 16. člena KPP, ali pa je ta pravica do dodatka povezana samo s spremembo razporeda dela v prej navedenem roku, ki je izjemoma mogoča, ko nastopijo nepredvideni dogodki na strani delodajalca? 

Iz tretjega odstavka 16. člena KPP izhaja, da ima policist, ki delo opravlja po razporedu dela ali v izmenah, pravico do seznanitve z razporedom dela najmanj sedem dni vnaprej. Iz te pravice izhaja, da ima policist v času, ko je razpored dela za 7 dni vnaprej določen, upravičenje do načrtovanja, razpolaganja in uživanja svojega prostega časa v obsegu dni in ur, ko ni razporejen na delo in ni na voljo delodajalcu. Če ga delodajalec v tem »prostem času« najmanj v 24 urah pred nastopom dela, izjemoma zaradi nepredvidenih dogodkov, potrebuje za delo in mu zato spremeni razpored dela, je policist upravičen do denarnega nadomestila tj. dodatka za delo po posebnem razporedu. Če pa ga potrebuje za delo v manj kot 24 urah pred nastopom dela, je policist upravičen do plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Tako je povsem jasno, da je pravica do dodatkov, ki izhajata iz 4. odst. 16. člena KPP, t.i. restitucija oz. »povrnitev škode« policistu, ker je delodajalec s spremembo razporeda dela najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela, zaradi nepredvidenih dogodkov, ki so nastali na njegovi strani, posegel v prosti čas policista.    

PSS z gotovostjo trdi, da ko policist izrazi željo po spremembi razporeda dela v prej navedenem roku, s tem izjavi tudi svojo voljo, da bo njegov prosti čas spremenjen, drugačen in to po njegovi volji, in ne zaradi nastopa nepredvidenih dogodkov na strani delodajalca, kar pomeni, da v takšnih primerih ne morejo biti izpolnjeni pogoji za spremembo razporeda dela po četrtem odstavku 16. člena KPP. Temu vsled policist tudi ne more biti upravičen do dodatka za delo po posebnem razporedu ali do plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa oziroma do restitucije, saj je v svoj prosti čas posegel s svojo voljo. Slednje izhaja tudi iz dokumenta MNZ, št. 109-2/2021/183 (1501-08), ki pojasnjuje: »V primerih, ko pa delodajalec zaradi nepredvidenih dogodkov izjemoma spremeni razpored dela manj kot sedem dni pred nastopom dela, se takšno delo (torej delo opravljeno takrat, ko ni bilo načrtovano najmanj sedem dni vnaprej) šteje za delo po posebnem razporedu oziroma za delo preko polnega delovnega časa (četrti odstavek 16. člena KPP).« Po našem mnenju je bil namen navedene določbe prav v tem, da ima delodajalec sicer možnost (izjemoma, zaradi nepredvidenih dogodkov) spremeniti razpored dela tudi kasneje kot najmanj sedem dni pred nastopom dela, vendar pa mora biti policist za tako opravljeno delo tudi primerno nagrajen. Logično je, da v primeru, ko policist izrazi voljo po spremembi razporeda dela, da te »želje ali predloga« ni mogoče šteti kot nepredvidenega dogodka, ki je nastal na strani delodajalca, kot ga določa 4. odst. 16. člena KPP. 

PSS tudi pojasnjuje, da Aneks št. 1 h KPP (razlaga dokument št. 007-188/2012/105 (20-03) z dne 14. 12. 2012), ni v celoti spremenil izvajanje 16. člena, saj se ne nanaša na tovrstno problematiko. Obenem meni, da je šesti odstavek prej navedenega dokumenta MNZ, (kateri je enostransko dodal novo stališče in dosedanje dolgoletne nesporne prakse izvajanja določb KPP) ki se glasi: »Upoštevaje zgoraj navedene določbe KPP in Pravil policije ter dejstvo, da je delo po razporedu oblika razporeditve delovnega časa, pri kateri se predpostavlja, da je razpored dela izdelan glede na delovne potrebe in optimalno organizacijo delovnega procesa, ki je v izključni pristojnosti delodajalca (oziroma vodje), tako ni utemeljeno pričakovati, da bo delodajalec delovni proces organiziral glede na posamezne osebne oziroma družinske obveznosti policistov (ter zato spreminjal razpored dela). Veljavni predpisi namreč ne omogočajo spremembe razporeda dela »na željo policista«, ampak je ključna optimalna organizacija delovnega procesa (operativne potrebe, odsotnosti, delovna obveza policistov ipd.). Če se razpored dela zaradi navedenih razlogov, ki so na strani delodajalca, spremeni manj kot sedem dni vnaprej, pa so policisti upravičeni do temu primernih dodatkov (posebni razpored, delo preko polnega delovnega časa)sicer deloma pravilen, ni pa celovit. Sporno dejstvo med strankama ni pravica do spremembe razporeda dela ampak pravica do pripadajočega dodatka zaradi spremembe razporeda dela najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela, ki je nastala zaradi nepredvidenih dogodkov na strani delodajalca. Namen tega dodatka je tako restitucija oz. »povrnitev škode« policistu zaradi spremembe razporeda dela, kot enostranskega posega delodajalca v njegov prosti čas, kar je izključno in izjemoma možno pod pogoji, ki jih določa ta določba, v kolikor pa teh pogojev ni izpolnjenih, pa je povsem jasno, da odpade tudi namen.   

Pravica do razporejanja delovnega časa tako ni absolutna in nedotakljiva pravica delodajalca, da bi bil namen onemogočiti policistu izraziti svojo voljo po spremembi razporeda dela najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela, v kontekstu - da to v vsakem primeru daje policistu »nagrado« v obliki dodatka za delo po posebnem razporedu ali za delo preko polnega delovnega časa, in da je zato takšna sprememba nedopustna. Takšno izvajanje obravnavane določbe bi bilo zelo sporno in bi pomenilo, da bi se izvotlila pravica do usklajevanja družinskega in zasebnega življenja, ki izhaja iz 148. člena ZDR-1. Dejstvo je, da je pravica do razporejanja delovnega časa, pravica delodajalca, vendar ima tudi policist pravico predlagati spremembo tudi v času najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela, zaradi (kot že navedeno) npr. usklajevanja družinskega in zasebnega življenja ipd.., in če takšna sprememba bistveno ne vpliva na delovni proces, je ni mogoče šteti kot nepredviden dogodek, še manj pa kot nepredviden dogodek, ki je nastal na strani delodajalca. Zato v takšnem primeru ni dopustno uporabiti četrtega odstavka 16. člena KPP oziroma je takšna sprememba razporeda dela dopustna, ker ni vzročno povezana ne s posegom delodajalca v prosti čas in ne pravico do dodatka po posebnem razporedu dela ali delo preko polnega delovnega časa. 

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in dokazov PSS predlaga, da policija v najkrajšem možnem času prekliče izdano navodilo, da sprememba razporeda najmanj v 24 urah pred nastopom dela ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela ni mogoča, v kolikor jo želi/predlaga policist, ker to navodilo ne vzdrži. Prav tako menimo, da bi bilo zelo škodljivo spreminjati obstoječo prakso, ker je ta v korist tako delodajalcu oz. neposrednim vodjem, ki organizirajo delo v organizacijskih enotah in uslužbencem, ki podajajo predloge oz. »želje« za spremembo razporeda službe. 

Podredno predlagamo, da MNZ pripravi ustrezno razlago te določbe, ki bo sledila dosedanji uporabi in stališču navedenem v tem dokumentu, čeprav menimo, da to ni nujno potrebno, ker je določba dovolj jasna. 

Prosimo, da nas v najkrajšem času obvestite o vaši odločitvi.

Datoteke