PSS - Sprememba razporeda na željo policista - objava razlage KPP

Obveščamo vas, da je bila 29. 3. 2024 v Uradnem listu RS št. 27/2024 objavljena razlaga Kolektivne pogodbe za policiste (KPP), ki se nanaša na spremembo razporeda dela po »želji« policista najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela, in je bila sprejeta kot posledica enostranskega posega v izvajanje KPP s strani delodajalca v letu 2023.

Spomnimo – delodajalec je lani zavzel stališče, da določba spornega 4. odstavka 16. člena KPP ne omogoča spremembe razporeda dela znotraj predpisanega roka, saj da je sprememba razporeda dela povezana s pravico do dodatka, ki se ji policist ne more odpovedati. Zaradi tega so med PSS in delodajalcem nastala sporna dejstva, ki so se nanašala na to – ali je sprememba razporeda najmanj v 24 urah ali v manj kot 24 urah pred nastopom dela res vzročno in neločljivo povezana s pravico do dodatka za delo po posebnem razporedu po 4. odstavku 16. člena KPP, ali pa je ta pravica do dodatka povezana samo s spremembo razporeda dela v določenem roku, ki je izjemoma mogoča le, ko nastopijo nepredvideni dogodki na strani delodajalca. 

V PSS smo svoje stališče obširno obrazložili v pozivu z dne 2.11.2023, ki mu je delodajalec v celoti sledil. Z dnem objave je v veljavo stopila razlaga  4. odstavka 16. člena KPP, ki določa: 

»Sprememba razporeda dela, ki jo neposredni vodja enote oziroma tisti, ki ga ta pooblasti za izdelavo razporeda dela, opravi na predlog policista, se za policista, ki je predlog podal ne šteje za spremembo razporeda dela zaradi nepredvidenih dogodkov. Če se razpored dela oziroma izmena na predlog policista spremeni najmanj v 24 urah pred nastopom dela se ne šteje, da gre za delo po posebnem razporedu. 

Če se razpored dela oziroma izmena na predlog policista spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo ne šteje kot delo preko polnega delovnega časa.« 

Obrazložitev razlage KPP povzema, da so posebnosti delovnega časa policistov določene v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22) ter v Kolektivni pogodbi za policiste (Uradni list RS, št. 41/12, 97/12, 41/14, 22/16 in 71/23; v nadaljnjem besedilu KPP), ki organizacijo in razporejanje delovnega časa podrobno opredeljuje v 16. členu. Ta med drugim določa, da se za organizacijo in razporejanje delovnega časa policistov uporabljajo splošni predpisi in kolektivne pogodbe, če s to pogodbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da se delovni čas, ki se razporeja z razporedom dela, določi tako, da se določi začetek in konec dnevne delovne obveze, v skladu s tretjim odstavkom 16. člena KPP pa ima policist, ki delo opravlja po razporedu dela ali v izmenah, pravico do seznanitve z razporedom dela najmanj sedem dni vnaprej. V primerih, ko pa delodajalec zaradi nepredvidenih dogodkov izjemoma spremeni razpored dela manj kot sedem dni pred nastopom dela, se takšno delo (torej delo opravljeno takrat, ko ni bilo načrtovano najmanj sedem dni vnaprej) v skladu s četrtim odstavkom 16. člena KPP šteje za delo po posebnem razporedu (če je bil razpored spremenjen najmanj v 24 urah pred nastopom dela oziroma za delo preko polnega delovnega časa (če je bil razpored spremenjen v manj kot 24 urah pred nastopom dela). 

Ker v kolektivnem delovnem pravu velja temeljno načelo, da s kolektivno pogodbo delavcu ni mogoče priznati manj pravic, kot jih določa zakon (4. člena ZKolP) in ker 13. člen Kolektivne pogodbe za policiste določa, da se za razlago kolektivne pogodbe imenuje petčlanska komisija in da so razlage komisije obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe ter se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, se ta razlaga uporablja za vse do sedaj izražene oblike in vrste predlogov za spremembe razporeda dela, ki so se obravnavale v skladu s četrtim odstavkom 16. člena KPP.  Zato se (po potrebi) vsi interni akti delodajalca tudi ustrezno prilagodijo tej razlagi. 

Glede na to, da se v skladu z veljavnimi predpisi pa tudi v skladu s sodno prakso[1], pravici iz delovnega razmerja v naprej ni mogoče veljavno odpovedati, bi bilo mogoče razumeti, da so tudi v primeru, ko sami predlagajo oziroma prosijo za spremembo razporeda dela, policisti upravičeni do plačila dodatka za delo po posebnem razporedu oziroma do plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Takšna razlaga bi bila v nasprotju z namenom, ki so ga zasledovali podpisniki pogodbe, saj  KPP ureja uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij policistov v luči funkcije delodajalca kot močnejše stranke v delovnem razmerju ter tistega, ki je odgovoren za pravilno uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, nasproti policistom, ki v delovnem razmerju predstavljajo šibkejšo stranko, ter jim zato mora delodajalec zagotavljati (tudi) s KPP dogovorjene pravice. 

Spremembe razporeda, ki jo neposredni vodja (oziroma drug uslužbenec policije po njegovem pooblastilu) izdela na podlagi predloga policista, ni mogoče razumeti v kontekstu izvrševanja funkcije delodajalca kot močnejše stranke v delovnem razmerju, zato takšne spremembe tudi ni mogoče šteti za spremembo razporeda dela zaradi nepredvidenih dogodkov v smislu četrtega odstavka 16. člena KPP. 

Posledično se torej v primerih, ko se razpored dela oziroma izmena na predlog policista spremeni najmanj v 24 urah pred nastopom dela, ne šteje, da gre za delo po posebnem razporedu in če se razpored dela oziroma izmena na predlog policista spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo ne šteje kot delo preko polnega delovnega časa. 

V primeru kakršnih koli nejasnosti in zapletov pri izvrševanju predmetne pravice vse člane pozivamo, da nas o težavah obvestijo.

[1] npr. VDSS sodba Pdp 1630/2014, VDSS Sodba Pdp 79/2017 in Up 63/03-19