Osnutek Zakona o skupnih temeljih sistema plač - pobuda

Seznanitev Vlade RS z osnutkom besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in sprejeti sklepi za realizacijo nadaljevanja pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in obveznosti resornih ministrstev – pobuda

Iz sporočila za javnost o vsebini 43. redne seje Vlade RS, dostopnim na spletni povezavi  https://www.gov.si/novice/2023-03-30-43-redna-seja-vlade-republike-slovenije/ izhaja, da se je slednja »(…) seznanila z osnutkom besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Gre za delovno gradivo oziroma osnutek, ki bo v nadaljevanju še predmet usklajevanja na pogajalski komisiji tako s predstavniki vladne kot sindikalne strani. Vlada pooblašča vladno pogajalsko skupino za pogajanja in usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Resorna ministrstva morajo glede na sprejeta pogajalska izhodišča med drugim pripraviti predloge sprememb kolektivnih pogodb dejavnosti in proučiti ustreznost veljavne ureditve sistema nazivov, Ministrstvo za javno upravo pa bo predloge zbralo, uskladilo ter predložilo vladi v obravnavo.« 

Glede na zadnji stavek navedene informacije, pristojnemu ministrstvu, Ministrstvu za notranje zadeve in organu v sestavi ministrstva, Policiji, predlagamo, da v okviru prenove javno uslužbenskega plačnega sistema, upoštevaje zadnji stavek navedene informacije, Vladi RS oziroma Ministrstvu za javno upravo predlaga razširitev poklicne Kolektivne pogodbe za policiste v kolektivno pogodbo dejavnosti »Javni red in varnost« oziroma kolektivno pogodbo dejavnosti, ki bo posebej urejala posebnosti uslužbencev Policije in Ministrstva za notranje zadeve, vključno s tarifnim delom. 

Predlog Policijskega sindikata Slovenije utemeljujemo na dejstvu, da osnutek predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, še naprej omogoča nesprejemljivo prakso na področju sklepanja kolektivnih pogodb. Obstoječa in tudi predlagana ureditev omogoča, da kolektivno pogodbo za posamezen poklic ali dejavnost lahko sklepajo sindikati, ki javnih uslužbencev, na katere se določbe kolektivne pogodbe nanašajo, sploh ne zastopajo. Takšna kolektivna pogodba velja, čeprav k podpisu ne pristopi nobeden izmed sindikatov, ki te javne uslužbence zastopajo in imajo za zastopanje njihovih pravic pridobljeno tudi ustrezno stopnjo reprezentativnosti. Prav policisti smo bili takšne »vladno - sindikalne akcije« deležni v letu 2017 pri sklepanju Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 46/17, 58/17), zaradi česar so še zlasti pri vrednotenju delovnih mest v upravi kriminalistične policije nastale plačne anomalije, ki kljub različnim utemeljenim pobudam, zaradi pasivnosti Vlade RS, do danes še vedno niso odpravljene. 

S posebno kolektivno pogodbo dejavnosti bi bila omogočena tudi določitev in uveljavitev specifikam prilagojenega kariernega sistema v policiji, ki je zaradi hierarhičnega in karierno pretežno zaprtega sistema, povsem drugačen kot drugje v državni upravi. K izvršitvi zaveze iz V. točke Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 3/19), se je zavezala tudi Vlada RS v 5. točki Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 136/22), nenazadnje pa ta pobuda temelji tudi na neizvršeni zavezi iz IV. točke Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 74/21). 

V Policijskem sindikatu Slovenije glede na navedeno sporočamo, da na združevanje poklicev in dejavnosti v okviru skupne kolektivne pogodbe ne pristajamo in bomo storili vse, kar je v naši moči, da zaščitimo interese našega članstva.