Izvrševanje odredb sodišča - zahteva za preklic naročila GDP

Policijski sindikat Slovenije je v zvezi naročila za izvrševanje odredb sodišča na generalnega direktorja Policije naslovil zahtevo za preklic.

Izvrševanje odredb sodišča - zahteva za preklic naročila GDP

Spoštovani,

s strani sindikalnih partnerjev in članov PSS smo bili seznanjeni, da ste dne 26. 4. 2024 izdali obvestilo (ki je hkrati navodilo delodajalca) v zadevi: Izvajanje PRIVEDB na podlagi odredb sodišč, v katerem ste navedli, da bo policija pomagala pri izvrševanju odredb sodišča, ki se nanašajo na zahtevo po privedbi pripornikov na naroke kazenskih sodišč.

V tej zvezi smo ugotovili, da se odredbe sodišč nanašajo na PRIPORNE ZADEVE in sicer, da sodišča v kazenskih zadevah zoper obtožene, ki so v priporu odrejajo Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) »privod« pripornikov na naroke sodišča na način, da se pravosodni policisti - zaradi že prej navedene nezmožnosti izvršitve odredb, ki izhaja iz kadrovske stiske pravosodnih policistih –  uskladijo s pristojno policijsko upravo glede tega, kateri policisti bodo izvršili odredbo sodišča. Pri tem sodišče nalaga ZPKZ, da v kolikor bodo odredbo izvršili policisti (in ne pravosodni policisti), naj to policisti storijo v skladu s 142. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 57. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPOL), in v tem primeru se policistom odreja, - da se izvede PRIVEDBA obtoženega v kombinaciji z ZPKZ in v skladu z oceno tveganja in navodili ZPKZ na sodišče, - da so v ustreznem številu navzoči na samem naroku sodišča zaradi zagotavljanja ustrezne varnosti, in - da po izvedbi naroka v koordinaciji z ZPKZ privedejo obtoženega nazaj v prostore ZPKZ.

 

Na podlagi tega in upoštevajoč pozitivno zakonodajo ter dejstva iz odredb sodišč, vas obveščamo, da je po našem mnenju takšna odredba sodišča

PROTIPRAVNA

saj spremljanje oziroma drugo postopanje s pripornikom določa 213.č člen ZKP in Pravilnik o izvrševanju pripora, ki pa je v izključni pristojnosti pravosodnih organov. Na podlagi tega PRIVEDBA pripornika na naroke sodišč skozi policijsko pooblastilo privedbe (57. člen ZNPPol) pod pravno podlago nudenja pomoči sodišču (142. člen ZKP) po našem mnenju ni mogoča, niti ni pravno dopustna oziroma je protipravna. 

Obrazložitev:

  1. Menimo, da zoper pripornika ni mogoče policijsko pooblastilo privedbe, ki je določeno v 57. členu ZNPPOL[1], saj bi to predstavljalo uporabo policijskih pooblastil v nasprotju z zakonodajo oziroma nezakonito uporabo. Zato s stopno prepričanja ugotavljamo, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. 
  1. Menimo, da je uporaba policijskih pooblastil v takšnih primerih pod sumom nezakonitosti, in zato bi policija oz. njen predstojnik kot javni uslužbenec moral ravnati v skladu s 92. členom ZJU, in sicer lahko odklonil izvršitev odredbe oziroma navodila (če bi izvršitev pomenila protipravno ravnanje), ali odklonil izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje. Policija je zavezana k zakonitemu delovanju oziroma delovanju v skladu z načelom zakonitosti, zato ima pravico izvrševalec sodnih odredb, slednje presoditi – ali jih lahko izvede ali ne. Z običajnim pregledom odredbe bi lahko ugotovili, da jo pravosodni organi niso zmožni izvršiti zaradi kadrovske stiske, kar je povsem ne relevanten razlog, v primerjavi s sumom protipravnosti uporabe policijskega pooblastila za izvršitev odredbe in posledično pričakovanimi prepovedanimi posledicami zaradi takšne izvršitve. 
  1. Izražamo skrb, da bo lahko nezakonita uporaba policijskih pooblastil imela za posledice tudi izvršitev kaznivega dejanja, katerega breme bo nosil policist, ki mu je takšna naloga odrejena. Namreč izvrševanje pripora, kamor sodi tudi spremljanje pripornika na sodišča določa ZKP in Pravilnik o izvrševanju pripora (kot že navedeno). Iz 2. odst. 3. člena navedenega pravilnika izhaja, da direktor zavoda v skladu z ZKP, tem pravilnikom in hišnim redom zavoda po navodilih generalnega direktorja URSIZKS organizira prestajanje pripora, skrbi za zakonito in pravilno ravnanje s priporniki, za njihovo varnost in zavarovanje ter opravlja druge naloge, za katere je pristojen po ZKP in tem pravilniku. Tako iz ZKP kot pravilnika zelo jasno izhaja, da policija nima nobene pravne podlage za spremljanje pripornikov na sodišča, še manj pa pristojnost izvajanja policijskega pooblastila PRIVEDBE nad priporniki. Zato bo lahko takšno ravnanje zoper pripornika predstavljalo tudi sum storitve kaznivega dejanja v breme policista. 
  1. Predstojnika policije bremeni tudi vedenje, da ministrstvo za pravosodje v tem času pripravlja spremembe in dopolnitve ZIKS, in zaradi kadrovske stiske v pravosodnih organih želi vzpostaviti pravno podlago za Policijo oz. policiste, da bi lahko spremljali pripornike iz ZPKZ na naroke sodišč. To pomembno dejstvo, da trenutno še ne obstaja pravna podlaga za spremljanje pripornikov na naroke sodišč s strani policije, kaj šele, da bi obstajala pravna podlaga za privedbo, je bilo povsem zanemarjeno na škodo policistov. 

Vsled vseh zgoraj navedenih dokazov in dejstev zahtevamo, da nemudoma prekličete navodilo delodajalca, ki izhaja iz dokumenta št. 230-126/2024/8, 26. 4. 2024, ker je po našem mnenju tudi to navodilo PROTIPRAVNO in zato grobo posega v delovnopravni položaj policistov. V nasprotnem bomo dolžni uporabiti zoper delodajalca vsa pravna sredstva in intenzivirati sindikalne aktivnosti, da bomo zavarovali pravni položaj policistov.

--------------------------------------------------------------------------------------

[1] (1) S privedbo policisti začasno omejijo gibanje osebi ter jo privedejo v policijske prostore, v uradne prostore drugega organa ali na določen kraj.

 (2) Privedbo smejo opraviti na podlagi naloga za privedbo. Brez naloga za privedbo smejo privedbo opraviti, če tako določa drug zakon, po določbah tega zakona pa zaradi: - vabljenja iz petega odstavka 35. člena tega zakona, - ugotavljanja identitete iz četrtega odstavka 41. člena tega zakona, - zagotovitve navzočnosti tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, tranzit ali izstop iz države oziroma območja pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ali - drugih primerov, ko je to potrebno za izvedbo drugega policijskega pooblastila.

(3) Osebi, zoper katero je izdan nalog za privedbo, policisti nalog izročijo in ji ukažejo, naj gre z njimi in jo opozorijo na posledice, če se bo privedbi upirala ali skušala pobegniti. Če ji zaradi tehničnih ali drugih razlogov naloga ni mogoče takoj izročiti, jo policisti seznanijo z njegovo vsebino. Nalog ji izročijo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa na kraju, kamor je privedena. Če se oseba upira, jo policisti prisilno privedejo.

(4) Če oseba, ki jo je treba privesti, zahteva obveščanje bližnjih, delodajalca ali zagovornika, ji policist to omogoči, takoj ko varnostne razmere to dopuščajo. Če tuj državljan zahteva obveščanje diplomatsko-konzularnega predstavništva države, katere državljan je, predstavništvo obvesti policija. Obveščanje navedenih oseb ne zadrži privedbe ali drugih policijskih ukrepov.

(5) Pred privedbo policisti opravijo varnostni pregled.

(6) Privedba sme trajati le nujno potreben čas. Ko policisti določajo čas začetka izvajanja privedbe, morajo upoštevati vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na uspešno izvedbo. Od začetka izvajanja privedbe do izročitve osebe pristojnemu organu ali uradni osebi ne sme preteči več kot šest ur, razen ob nepričakovanih izrednih dogodkih, kot so na primer nepričakovane vremenske razmere, prometne nesreče, tehnične okvare.

(7) O okoliščinah, ki onemogočajo izvedbo privedbe ali zahtevajo njeno odložitev, policisti takoj obvestijo organ, ki je nalog za privedbo izdal.

(8) Za preprečitev prepoznavnosti, če je to nujno zaradi ogroženosti življenja ali zavarovanja dokazov, smejo policisti osebi med privedbo za nujno potreben čas na glavo nadeti posebno zaščitno pokrivalo. O uporabi zaščitnega pokrivala odloči policijski vodja. Posebno zaščitno pokrivalo smejo policisti nadeti osebi tudi na njeno željo.