Izplačilo dnevnic javnim uslužbencem zaposlenim v policiji in MNZ – ponovna zahteva

Policijski sindikat Slovenije je na generalnega direktorja Policije, g. mag. Senada Jušića, in na ministra za notranje zadeve, g. Boštjana Poklukarja v zvezi izplačila dnevnic javnim uslužbencem zaposlenim v policiji in MNZ naslovil ponovno zahtevo za pravilno izvajanje določb KPND in odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja.

Izplačilo dnevnic javnim uslužbencem zaposlenim v policiji in MNZ – ponovna zahteva

Dne 16. 6. 2023  smo vas z našim dopisom št. PSS- 15/2023-66 pozvali na spoštovanje in pravilno izvajanje določb Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti na področju izplačila dnevnic, sklicujoč se na sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je v sodbi Pdp 967/2015 navedlo, da pravica do plačila dnevnice kot oblike povračila stroškov za prehrano na potovanju zaradi opravljanja določenih del in nalog ni odvisna od tega, ali gre pri tem za opravljanje rednih delovnih nalog iz pogodbe o zaposlitvi, ali le za nekatere oziroma občasne naloge, ki jih mora delavec opraviti v drugem kraju ter, da je bistveno, da gre za opravljanje dela po nalogu delodajalca v drugem kraju ali na določenih relacijah izven kraja sedeža delodajalca, da delavčeva odsotnost traja več kot 6 ur dnevno in da med tako odrejenim delom delavec nima s strani delodajalca organizirane prehrane

Iz obrazložitve zgoraj navedene sodbe izhaja, da je javni uslužbenec upravičen do izplačila dnevnic, kljub temu, da je v spornem obdobju opravljal svoje redne delovne naloge na terenu in da je imel z aneksom k pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo delo opravljal na sedežu organizacijske enote ter na terenu oziroma na celotnem območju delovanja uprave ter, da se to delo ne šteje kot službeno potovanje. Prav tako je navedlo, da ni pomembno, ali je bil naziv naloga, na podlagi katerega je tožnik opravljal delo „potni“ ali pa „delovni“ itd., ampak je bistveno, da je delo izven sedeža tožene stranke opravljal po nalogu tožene stranke. Pri tem se je Višje delovno in socialno sodišče sklicevalo na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 346/2007, v katerem je Vrhovno sodišče RS prav tako navedlo, da pravica do plačila dnevnice kot oblike povračila stroškov za prehrano na potovanju zaradi opravljanja določenih del in nalog ni odvisna od tega, ali gre pri tem za opravljanje rednih delovnih nalog iz pogodbe o zaposlitvi, ali le za nekatere oziroma občasne naloge, ki jih mora delavec opraviti v drugem kraju, ampak da je bistveno, da gre za opravljanje dela po nalogu delodajalca v drugem kraju ali na določenih relacijah izven kraja sedeža delodajalca, da delavčeva odsotnost traja več kot 6 ur dnevno in da med tako odrejenim delom delavec nima s strani delodajalca organizirane prehrane. 

Dne 11. 7. 2023 smo z vaše strani prejeli pisni odgovor št. 109-5/2023/79 (1501) datiran na       5. 7. 2023, v katerem nam jasno pojasnjujete, da  je delodajalec v celoti seznanjen s sodno prakso, ki smo jo navedli v dopisu ter da boste preverili dejansko stanje pri spoštovanju teh določb. 

S strani članstva (in ne od pristojnih služb delodajalca!) smo prejeli dopis  GDP, namenjen vsem NOE GPU, št. 109-23/2023/120 (206-14), v katerem se predstojnik  ponovno sklicuje na pojasnila MNZ UOK št. 109-2/2021/157 (1501-06),  z dne 1. 9. 2021, ki pa so diametralno nasprotna s citirano sodno prakso in tudi novejšo sodno prakso višjih sodišč, za katero  smo prejeli odgovor, da ste na strani delodajalca z njo seznanjeni.    

Ni mogoče spregledati, da se v navedenih  navodilih MNZ sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča  X Ips 387/2011, ki pa sploh ni relevantna. Navedena sodba je bila izdana v upravnem sporu v katerem je bilo podano vprašanje ali so zneski, ki se dnevnice izplačane delavcem, ki so vsakodnevno opravljali delo pri pogodbenem partnerju tožnika, štejejo kot davčno priznan odhodek. Relevantna okoliščina v tem postopku je bila tudi ugotovitev, da so bili ti delavci zaposleni izključno za opravljanje storitev v tujini. Zaradi vsega navedenega navedena sodna odločba ne velja za zaposlene v Policiji in MNZ. Poleg tega pa tudi odstopa od obstoječe sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča in Vrhovnega sodišča RS. VDSS je v sodbi Pdp 359/2021 ponovno izpostavilo, da ni bistveno, ali opravljajo delavci redne delovne naloge ali pa gre le za enkratno in občasno nalogo, ki jo mora delavec opraviti v tujini. Bistveno je, da gre za opravljanje del po nalogu delodajalca v drugem kraju ali na določenih relacijah izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja stalnega obrata delodajalca. 

Vaše sklicevanje na enostransko določene Akte delodajalca in določila v pogodbah o zaposlitvi zato ni utemeljeno in je v nasprotju z obstoječo sodno prakso. 

Ponovno vas pozivamo, da glede na navedeno sodno prakso na področju izplačil dnevnic upoštevate, da ste v primerih, ko policisti in drugi javni uslužbenci opravljajo dela in naloge izven kraja sedeža organizacijske enote, v kateri so zaposleni in njihova odsotnost traja več kot 6 ur dnevno ter med tako odrejenim delom nimajo s strani delodajalca organizirane prehrane, dolžni izplačevati dnevnice. 

Upoštevaje slednje vas še pozivamo, da našo zahtevo upoštevate na način, da zaposlenim o vaši pripravljenosti za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja podate pisno izjavo o poravnavi dolga za obdobje zadnjih pet let, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V nasprotnem primeru bomo zaradi kršitve določb KPND in oškodovanja zaposlenih (razlika med izplačanim nadomestilom za prehrano in višino dnevnice) prisiljeni uporabiti vsa pravna in sindikalna sredstva, o masovnih kršitvah pravic iz delovnega razmerja pa obveščati tako notranjo kot zunanjo javnost.